II. SVETOVNA VOJNA: POSLEDICE VOJNE

 Protifašistične države so se začele povezovati že pred vojno. Ustanovile so trojni pakt, ki se je pozneje preimenoval v os Rim-Berlin-Tokio. Države, ki pa niso odobravale fašizma in so mu nasprotovale, pa se pred vojno niso povezale v skupino.


Levo: Na tej znački so simboli Nemčije (kljukasti križ), Italije (Sekira) ter Japonske (sonce).


Avgusta sta Churchill in Roosevelt podpisala atlantsko listino. V listini sta se zavzela za svobodno odločanje narodov o njihovih mejah in njihovi prihodnji vladavini. Zavzela sta se tudi za ohranitev miru na svetu, v listini pa sta tudi omenila, da nimata potreb po večjem ozemlju. 

Atlantska listina je imela velik pomen, saj je:

  • pomenila začetek oblikovanja velike protifašistične zveze,

  • bila velika spodbuda za vse, ki so se bojevali proti fašizmu,

  • dajala upanje za bolj pravično urejen svet po vojni,

  • postala temelj poznejše listine OZN


Veliki trije (Churchill, Roosevelt ter Stalin) so se med vojno nekajkrat dobili na konferenci. Prva je novembra 1943 potekala v Teheranu (Iran). Odločili so se, da bodo uskladili vojaške načrte za uničenje sil osi. Dogovorili so se za izkrcanje zaveznikov v Franciji. Znova so se srečali na Jalti na Jaltski konferenci, ki je potekala februarja 1945. Na njej so se dogovorili o povojni ureditvi Evrope. Med pogovori se je izkazalo nasprotje med Stalinom in Churchillom. Slednji je hotel preprečiti veliko premoč ruske Rdeče armade, katere moč je želel izkoristiti Stalin. Nesoglasja med Stalinom ter na drugi strani Churchillom in Rooseveltom so se po kapitulaciji Nemčije poglobila. Zadnje srečanje je potekalo julija in avgusta 1945 na konferenci v Potsdamu. Na tej konferenci so bila nesoglasja med velikimi tremi bila že očitna. Na konferenci so se odločili, o vojni odškodnini Nemčije, ter, da bodo voditelje nacizma zaprli ter jim sodili. Na sojenju je bilo več nacističnih voditeljev obsojeno na smrt ali dosmrten zapor. Ti sodni procesi se skupno imenujejo Nürnberški procesi. Skupno so sodili 24 voditeljem, polovica je bila usmrčena, 9 so obsodili na dolge zaporne kazni, trem pa so sojenje oprostili. Po teh slovitih procesih so Američani sprožili še 12 sodnih procesov v katerih zaradi sistematičnih pobojev invalidov in judo ter ostalih “manjvrednih” obtožili še 1672 nacistov. Med obtoženimi pa nikoli ni bilo treh, po moje največjih, nacistov. To so bili Hitler, Himmler ter Goebbels, saj so po vseh podatkih naredili samomor, a to sploh pri Hitlerju še ni potrjeno.


V drugi svetovni vojni je med vojno umrlo najmanj 50.000 ljudi, med njimi tudi ogromno žrtev holokausta (po nekaterih podatkih do 10 milijonov, predvsem judov). A ti podatki niso točni,  ter je zelo možno da je bilo žrtev še veliko več. Polog mrtvih je bilo še najmanj 30 milijonov ranjenih, ter 45 milijonov razseljenih, zaprtih in preganjanih. Največ umrlih vojakov je pripadalo Sovjetom (13,6 milijonov) največ civilistov pa je umrlo prav tako v Sovjetski zvezi (7,7 milijonov), ogromno umrlih pa je bilo tudi Poljakov (4,2 milijona civilistov) ki so umirali predvsem zaradi genocidov.

 Ko so se vojaki vrnili domov, so se vrnili v ruševine. Celotna Evropa je porušena. Veliko sorodnikov vojakov je bilo mrtvih ali pogrešanih, le redki so se vrnili k družinam. Tudi številni preživeli ujetniki v taboriščih niso nikoli več videli svojih dragih. V Evropi je še več let po koncu vojne vladalo pomanjkanje. OZN, Rdeči križ in ameriške človekoljubne organizacije so lačnim Evropejcem pošiljale pakete z hrano in obleko.

 Obstaja veliko teorij smrti Hitlerja. Nekatere pripovedujejo o njegovem samomoru, nekatere trdijo da je pobegnil z podmornico, ter zaživel novo življenje, ter podobno. A tako imenovana uradna različica je zagotovo, da je Hitler naredil samomor v svojem bunkerju, skupaj z svojo partnerko Evo Braun.


Komentarji

Morda bi vas zanimalo