ZAČETEK II. SVETOVNE VOJE: Drugič v spopad

Po končani prvi svetovni vojni so bili ljudje, zaradi grozot, ki so jim bili priča, prepričani, da se tako huda vojna nikoli ne bo več ponovila. A že čez manj kot 30 let se je pričela druga svetovna vojna, ki ni bila nič manj smrtonosna ali milejša kot prva.

A če pogledamo pod drobnogledom, pričetek druge svetovne vojne niti ni bil tako neutemeljen. Po končani prvi svetovni vojni je veliko sporov, ki bi jih naj z vojno razrešili, ostalo nerazrešenih, nastajale pa so tudi nove težave, na vzponu pa so bili eni izmed največjih diktatorjev 20. stoletja, kot na primer Adolf Hitler, ki je med drugim hotel iztrebiti vse, ki niso bili “popolni”.

Omenil sem, da so mnogi spori in nestrinjanja ostala po prvi svetovni vojni prikrita, a to ni pomenilo, da so izginila, zato so enkrat morala privreti na dan. Na primer, Italija ni bila zadovoljna nad rezultati versajske pogodbe, saj si je obetala veliko več ozemlja. Kot nalašč, se je takrat pojavil Benito Mussolini, ki je obljubljal povrnitev vseh krivic, ki bi se naj zgodile. Ljudje so ga začeli podpirati, ker so si vsi želeli ravno to, kar je Mussolini obljubljal. Mussolinija je podprlo ogromno ljudi, in tako je postala Italija fašistična država.

Slika 1: Adolf Hitler

Ključna je za drugo svetovno vojno tudi naveza med nacistično Nemčijo ter fašistično Italijo. Hitler je v svoji knjigi Mein kampf (v slovenščini to pomeni Moj boj) zapisal, da Nemci (zanj pravi Nemci, ki niso judi ali drugače “nepravi”) nimajo dovolj prostora v svoji lastni državi. Njegova ideja je bila, osvojiti še več ozemlja, ter povečati državo. Prav tako je tudi Nemčijo kot italija bila nezadovoljna nad rezultati versajske pogodbe. Podobno kot Hitler si je seveda tudi Mussolini želel razširiti svojo državo. A njegova ideja je bila verjetno še bolj skrajna. Želel si je namreč Italijo razširiti na obseg Rimskega imperija. Zaradi te in še mnogih skupnih točk, ki sta jih imela Hitler in Mussolini je nastala naveza med njima, ki pa se ji je kasneje pridružila še Japonska. In tako je nastala zveza os Rim-Berlin-Tokyo, njene članice pa so dobile nazi sile osi.

Slika 2 in 3:  Primerjava Italije ter Rimskega imperija

Verjetno je Hitlerju še dodatno mero optimizma in poguma vlivalo to, da je zahod popuščal njegovim idejam. francoske in britanske politike je skrbela napadalnost Nemčije ter njena izgradnja vojne industrije. Zato se tudi Francija ni uprla nemški zasedbi Porenja (leta 1936). Popuščanje zahodnih sil je Nemce še bolj spodbudilo k še večjim zahtevam ter kršitvam versajske pogodbe.

Ljudje so verjetno kaj kmalu ugotovili, da se obeta še ena velika vojna. In tega se navadni civilisti verjetno niso veselili. Že res, da bi radi več ozemlja, ampak je bilo veliko takih, ki so se še živo spominjali prve vojne. Prav tako tudi Društvo narodov ni želelo še ene vojne, zato so hoteli storiti vse, da bi svet obvarovali. Društvo je bilo ustanovljeno, da bi varovalo mir v svetu, vendar jim nove vojne ni uspelo preprečiti zaradi večih razlogov:

• Društvo ni imelo svoje vojske, ki bi lahko posredovalo na konfliktnih območjih.

• Med članicami ni bilo pomembnih držav (npr.: ZDA, Nemčija (članica je bila le od 1926 pa do 1933), Sovjetska zveza (vstop 1934, a je bila izključena pet let kasneje), Japonska (ki je izstopila leta 1933) in Italija (ki je izstopila 1937)).

• Društvo je bilo odvisno od interesov Velike Britanije in francije.

• Odzivalo se je počasi in neodločno, ker je potrebovalo soglasje vseh članic pred ukrepanjem.

• Poglavitni ukrep Društva narodov so bili gospodarski ukrepi, ki so se izkazali za nezadostne; poleg tega so jih same članice društva dostikrat kršile. 

Meni osebno je tudi zelo zanimiva naveza med Stalinom in Hitlerjem. Ta naveza ja nastala v bistvu zaradi strahu Stalina pred Nemčijo. Stalin je skušal skleniti sporazum tudi z ostalimi zahodnimi silami, a je bil pri tem neuspešen. Naveza med Stalinom in Hitlerjem je dobila ime sporazum Hitler-Stalin. Podpisala sta jo avgusta 1939. Sporazum pa je določal da: 

• Nemčija ne bo napadala Sovjetske zveze,

• Sovjetska zveza ne bo posredovala, če bo Nemčija napadla Poljsko,

• sporazum je imel tudi tajno določilo, s katerim sta se Stalin in Hitler dogovorila o razdelitvi Poljske

Sporazum je v Evropi povzročil veliko presenečenje ter tudi zmedo.

Do začetka 20. stoletja je postala Japonska vojaška, politična in gospodarska velesila. Želela je oblikovati japonski pacifiški imperij, ki bi zagotavljal varnost državi.

 V dvajsetih letih je Japonsko vodila demokratično izvoljena vlada, ki pa ni imela nadzora nad vojsko, ki je odgovarjala le cesarju. Leta 1930 je državo zadela velika gospodarska kriza in vlada je izgubila podporo. Oblast pa so prevzeli vojaški voditelji.

Slika 4: Hirohito, nekdanji japonski cesar

Zanimivost: Hirohito je bil leta 1926 okronan za cesarja. Mnogi Japonci so ga častili ko boga, čemur se je odpovedal po II. svetovni vojni. Po kapitulaciji Japonske so mu hoteli soditi kot vojnemu zločincu.

Viri